Karantena ob vstopu v Republiko Slovenijo in njen vpliv na delovno razmerje

Mineva pol leta, odkar smo se tudi na slovenskih tleh začeli soočati s prvimi posledicami izbruha epidemije COVID-19. Po nekoliko mirnejših spomladanskih mesecih in njim sledečem drugem valu, ki je vsesplošno krojil dinamiko letošnjega poletja na praktično vseh področjih našega življenja, kljub številnim ukrepom za zajezitev širjenja novega virusa ne kaže, da bodo prihajajoči jesenski in zimski meseci leta 2020 kaj bolj prizanesljivi.

Glede na to, da svet še nikoli poprej ni bil tako globalno povezan in obenem tako lahko dostopen širši množicI ter so bila potovanja praktično del našega vsakdana, bodisi za zasebne bodisi za poslovne namene, je v tem času, in bo, kot kaže, še naprej, številne nevšečnosti povzročal ukrep odreditve karantene ob vrnitvi oziroma vstopu v svojo matično državo. Ta s seboj prinaša številne vplive tako na zasebna življenja posameznikov, kot tudi na poslovno oziroma delovnopravno področje. Ne gre namreč posebej poudarjati dejstva, da številne osebe, ki jim je zaradi odrejene karantene omejeno gibanje, ne morejo opravljati dela s skladno s svojimi veljavnimi pogodbami o zaposlitvi.

V nadaljevanju bom povzela veljavno ureditev v zvezi z odrejanjem karantene ob vstopu v Republiko Slovenijo, nato pa predstavila še njene vplive na pravice in obveznosti iz delovnega razmerja.

Pod kakšnimi pogoji se osebi ob vstopu v Republiko Slovenijo odredi karantena?

Vlada Republike Slovenije je na seji dne 26. 9. 2020 izdala Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji, na kontrolnih točkah na notranjih mejah in v notranjosti Republike Slovenije (v nadaljevanju Odlok), s katerim je nekoliko spremenila dosedanji režim odrejanja karantene ob vstopu v državo. Odlok je stopil v veljavo v ponedeljek, 28. 9. 2020.

Še vedno velja, da se osebi, ki v Slovenijo vstopa iz države na zelenem seznamu, karantena ne odredi. Osebi, ki vstopa v Republiko Slovenijo in ima prebivališče v državah, ki so na rdečem ali oranžnem seznamu (oranžni seznam je z novim Odlokom nadomestil dotedanji rumeni seznam), ali prihaja iz teh držav, pa se odredi karantena za obdobje deset dni. Ne glede na navedeno se po novem šteje, da oseba prihaja iz države na zelenem seznamu, če je v tej državi prebivala neprekinjeno najmanj 14 dni pred vstopom v Slovenijo in to lahko izkaže z dokazilom.

Izjeme od splošnega pravila

1) Osebi, ki v Slovenijo vstopa iz države na rdečem ali oranžnem seznamu, se karantena ne odredi, če ob prehodu meje predloži negativni izvid testa na prisotnost COVID-19, ki ni starejši od 48 ur in je bil opravljen v državi članici Evropske unije, državi članici schengenskega območja ali v Sloveniji in sicer pri organizaciji oziroma pri posamezniku, ki sta ju v Odloku navedene institucije prepoznale kot ustrezne in verodostojne ter so navedeni v seznamu na spletni strani Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.

2) Izjema nadalje velja za osebe, ki v Slovenijo vstopajo iz države članice EU oziroma države članice schengenskega območja, ki je uvrščena na oranžni seznam. Zanje negativen izvid testa na prisotnost COVID-19 ni potreben in se jim ob vstopu v državo ne odredi karantena.

3) Odlok določa tudi tri primere, ko oseba ne potrebuje negativnega testa in ji karantena ne bo odrejena. Vstop iz sosednje države je mogoč ne glede na to, ali se ta nahaja na oranžnem ali rdečem seznamu:

• dvolastniku ali najemniku zemljišča v obmejnem območju ali na obeh straneh državne meje, ki prehaja državno mejo s sosednjo državo zaradi opravljanja kmetijsko-poljedelsko-gozdarskih del (velja tudi za ožje družinske člane osebe);
• državljanu Republike Slovenije ali tujcu s prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki je lastnik nepremičnine ali bivalnega plovila v sosednji državi ali ima na podlagi pogodbe o zakupu oziroma najemu ali drugi pogodbi pravico do uporabe nepremičnine, bivalnega plovila ali parcele v avtokampu v sosednji državi, iz katere vstopa v Republiko Slovenijo, in to izkaže z ustreznimi listinami, če se vrača v državo v 48 urah po izstopu (velja tudi za ožje družinske člane osebe);
• osebi, ki državljanu Republike Slovenije ali tujcu s prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki je lastnik ali najemnik kmetijske površine v sosednji državi, pomaga pri sezonskem pobiranju kmetijskih pridelkov in to izkaže z ustreznim dokazilom, če se vrača čez mejo v 24 urah po izstopu iz Republike Slovenije.

4) Poleg navedenega pa Odlok določa še 12 izjem, ko karantena ne bo odrejena in oseba ne potrebuje negativnega testa. Vstop iz katere koli rdeče in oranžne države se tako dovoli:

• čezmejnemu dnevnemu delovnemu migrantu, ki ima delovno razmerje v eni od držav članic EU ali drugi državi schengenskega območja, za kar ima dokazilo oziroma s podpisano izjavo utemelji razlog za prehajanje meje kot dnevni delovni migrant;
• osebi, ki je napotena na opravljanje nalog v sektorju mednarodnega prevoza ali z njega;
• osebi, ki izvaja prevoz blaga ali oseb v Republiko Slovenijo ali iz nje v gospodarskem prometu ter za tovorni in potniški promet v tranzitu in zapusti Slovenijo v 12 urah po prehodu meje;
• osebi, ki potuje v tranzitu čez Republiko Slovenijo in jo zapusti najpozneje v 12 urah po vstopu;
• osebi z diplomatskim potnim listom;
• članu tuje uradne delegacije, ki prihaja v Republiko Slovenijo na podlagi potrdila ali uradnega vabila pristojnega državnega organa, ali članu uradne delegacije Republike Slovenije, ki se vrača iz tujine;
• predstavniku tujega varnostnega organa (policije ali pravosodja), ki izvaja uradno nalogo in zapusti Republiko Slovenijo takoj, ko je po opravljeni nalogi to mogoče;
• pripadniku Slovenske vojske, policije ali uslužbencu državnega organa, ki se vrača z napotitve na delo v tujini, ter uslužbencu državnih organov na službeni poti v tujini (opraviti mora testiranje na prisotnost SARS-CoV-2 (COVID-19) ob prihodu v Slovenijo);
• osebi, ki prehaja mejo (dnevno ali občasno) zaradi vključenosti v vzgojo in izobraževanje ali znanstveno raziskovanje v Republiki Sloveniji ali tujini in to izkazuje z ustreznimi dokazili, ter njenim staršem oziroma drugi osebi, ki jo prevažajo, in se vračajo čez mejo v 24 urah po prehodu meje;
• osebi, ki prehaja mejo zaradi nujnih neodložljivih osebnih opravkov ali nujnih poslovnih razlogov in to izkaže z ustreznim dokazilom ter se vrača čez mejo v najkrajšem času, ki je potreben za izvedbo opravila, vendar ne več kot 48 ur po prehodu meje (velja tudi za ožje družinske člane osebe);
• osebi, ki je bila prepeljana v Republiko Slovenijo z reševalnim ali sanitetnim vozilom, in spremljevalnemu zdravstvenemu osebju v tem vozilu;
• osebi, ki ima dokazilo o načrtovanem nujnem zdravstvenem pregledu ali posegu v državi članici EU ali schengenskega območja ter se vrača čez mejo takoj po končanem zdravstvenem pregledu ali posegu oziroma takoj, ko mu zdravstveno stanje to dopušča (skupaj z njenim spremljevalcem, kadar je ta zaradi zdravstvenega stanja nujno potreben).

Testiranje po odrejeni karanteni vpliva na izdano odločbo!

Oseba, ki ji je bila z odločbo odrejena karantena, lahko v času trajanja karantene opravi testiranje na prisotnost SARS-CoV-2 (COVID-19). Če je izvid testa negativen, pristojni organ odločbo odpravi.

Delovnopravne posledice karantene, odrejene ob vstopu v Slovenijo

Kako pa karantena, ki je posamezniku – delavcu odrejena ob vstopu v Republiko Slovenijo, vplivajo na njegove pravice in obveznosti iz delovnega razmerje?

Pravica do nadomestila

Skladno s 13. členom veljavnega Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (v nadaljevanju ZIUPDV) so delavci, ki zaradi odrejene karantene v skladu z zakonom, ki ureja nalezljive bolezni, ne morejo opravljati dela, upravičeni do nadomestila plače. Nadomestilo plače delavec prejema za obdobje, za katero je bila odrejena karantena.

ZIUPDV seveda nadomestila plače ne predvideva v vseh primerih, ko je delavcu odrejena karantena. V zvezi s prehajanjem državnih meja zakon v prvem odstavku 15. člena določa, da ima pravico do nadomestila plače le delavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali rumenem seznamu, in mu je ob prehodu meje v Republiki Sloveniji odrejena karantena, in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu. Upravičen je do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

Skladno s petim odstavkom 15. člena ZIUPDV delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene, razen v primeru odhoda zaradi naslednjih osebnih okoliščin:

• smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
• smrti staršev (oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj),
• rojstva otroka.

Delavec je v tem primeru upravičen do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer višje sile.

Že na tem mestu gre opozoriti na terminološko neenakost Odloka in ZIUPDV. Slednji govori o rumenem seznamu, Odlok pa uvaja oranžni seznam držav. Glede na to, da gre pri obeh za seznam držav s poslabšanimi epidemiološkimi razmerami, ki niso uvrščene ne na zeleni (varne države), ne na rdeči (države s slabimi epidemiološkimi razmerami) seznam, gre pojma enačiti.

ZIUPDV v prvem odstavku 15. člena nadomestilo predvideva torej zgolj in samo v tistih primerih, ko je delavec odpotoval v državo, ki se je tedaj nahajala na zelenem ali rumenem seznamu, ob prihodu v Slovenijo pa je bila taista država na rdečem seznamu, zaradi česar je bila delavcu vročena karantenska odločba. V tem primeru so se okoliščine spremenile naknadno, tj. po tem, ko je delavec odpotoval oziroma zapustil slovensko ozemlje.

Situacija pa je drugačna v primeru, ko delavec odpotuje v državo kljub vedenju, da se ta nahaja na seznamu s poslabšano epidemiološko sliko – na rdečem seznamu. Delavec je tedaj že ob odhodu vedel oziroma bi moral vedeti, da mu bo ob povratku odrejena karantena, kar bo vplivalo na izpolnjevanje njegovih obveznosti po pogodbi o zaposlitvi, zaradi česar mu, razen v taksativno navedenih izjemah, ne pripada nadomestilo plače.

Pri tem gre poudariti, da pri tovrstnih situacijah ni mogoče govoriti o okoliščini t.i. višje sile, zaradi katere bi bil delavec do nadomestila upravičen skladno s šestim odstavkom 137. člena Zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da je delavec upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače, če dela ne more opravljati zaradi višje sile. Pri višji sili gre namreč za nepričakovan dogodek, ki se mu ni bilo mogoče izogniti oziroma ga odvrniti. Karantena, odrejena zaradi vstopa v Slovenijo iz države, ki je uvrščena na rdeč seznam, zagotovo ne predstavlja takega dogodka.

Delavec, ki mu je bila odrejena karantena, mora najpozneje v treh delovnih dneh od odreditve karantene obvestiti delodajalca, da mu je bila odrejena karantena, in o razlogih, iz katerih mu je bila odrejena karantena, ter v treh delovnih dneh od prejema odločbe o odreditvi karantene to posredovati delodajalcu.

Če je delavec ob odrejeni karanteni upravičen do odsotnosti z dela ali med odrejeno karanteno pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu ali druge upravičene odsotnosti, ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo plače v tem času ne izplačuje. Če je delavec ob odrejeni karanteni ali med trajanjem odrejene karantene uveljavil oziroma je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače v tem času izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj po navedenih predpisih, kot da bi delal.

Vprašanje pravice do nadomestila v primeru rumenih oz. oranžnih držav, ki niso članice EU oziroma schengenskega območja

Problem v zvezi s pravico do nadomestila nastane, če delavec odpotuje v državo, ki se v trenutku odhoda nahaja na rumenem (oziroma skladno s terminologijo Odloka na oranžnem) seznamu, in ni članica EU oziroma schengenskega območja. Skladno z določbami Odloka se namreč osebi, ki vstopa v Republiko Slovenijo in ima prebivališče v državah, ki so na rdečem ali oranžnem seznamu, ali prihaja iz teh držav, odredi karantena oziroma je izjema, kot pojasnjeno že zgoraj, predvidena le za države na oranžnem seznamu, ki so članice EU oziroma schengenskega območja.

ZIUPDV v zvezi s pravico do nadomestila takšne situacije ne ureja, vendar je tovrstne primere kljub temu mogoče rešiti s pomočjo pravnih razlagalnih instrumentov. V prvem odstavku 15. člena zakon ureja situacije, ko je delavec odpotoval v »varno državo«, pa so se okoliščine naknadno spremenile in je bila država šele nato uvrščena na seznam, ki predvideva karanteno. Po drugi strani pa je v petem odstavku 15. člena ZIUPDV določeno, da delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače. Na tem mestu zakon torej ureja primere, ko je delavec zavestno odpotoval v državo, ki se je že tedaj nahajala na seznamu, ki ob prihodu v Slovenijo predvideva karanteno, in je bil s to posledico seznanjen že v trenutku njegovega odhoda v to državo.

Situacija, ko delavec odpotuje v državo, ki se v trenutku njegovega odhoda nahaja na rumenem oziroma oranžnem seznamu in ne gre za članico EU oziroma schengenskega območja, kar pomeni, da je delavcu že vnaprej znano, da mu bo ob povratku v Slovenijo odrejena karantena, s strogo jezikovno razlago resda ni subsumabilna pod peti odstavek 15. člena ZIUPD, ki določa, da delavcu ne pripada nadomestilo, saj zakon izrecno omenja le rdeči seznam, pa vendar ni mogoče zanikati dejstva, da gre v obeh situacijah za identična primera – v obeh primerih je bil delavec že v trenutku odhoda seznanjen z dejstvom, da mu bo ob vstopu v Slovenijo odrejena karantena, slednje pa narekuje na njuno enako obravnavo.

Ob tem izpostavljam, da sodne prakse, razlage, smernic ali kakršnihkoli napotil pristojnih organov v zvezi s tem vprašanjem (še) ni.

Sankcije v primeru odsotnosti z dela zaradi odrejene karantene

Poraja se vprašanje, kaj lahko stori delodajalec v primeru, ko delavec zavestno odpotuje v državo, ki se nahaja na seznamu, ki ob vstopu v Slovenijo predvideva karanteno, in ob povratku v posledici odrejene karantene izostane z dela.

Zakon o delovnih razmerjih v 33. členu določa, da mora delavec vestno opravljati delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu. Če je delavec v posledici odrejene karantene odsoten z dela in ga ne more opravljati s skladno s svojo veljavno pogodbo o zaposlitvi, ni upravičen do odsotnosti z dela zaradi višje sile, saj niso izpolnjeni vsi elementi višje sile (dogodek ni bil nepričakovan in se mu je bilo mogoče izogniti oziroma ga odvrniti), niti ni upravičeni do nadomestila plače delavcu zaradi odrejene karantene v skladu z določbami ZIUPDV. Njegovi izostanki pomenijo neupravičeno odsotnost in kršitev bistvene obveznosti iz delovnega razmerja – opravljanja dela skladno s pogodbo o zaposlitvi.

V primeru kršitev obveznosti iz delovnega razmerja Zakon o delovnih razmerjih predvideva več možnosti, ki so delodajalcu na voljo zoper delavca: disciplinski ukrep, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ter izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Disciplinska sankcija, kot je npr. opomin, ne sme trajno spremeniti delovno pravnega položaja delavca, med tem ko za redno in izredno odpoved velja prav nasprotno, zaradi česar je še toliko bolj pomembno, da zanju obstajajo utemeljeni razlogi.

Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo razlogi, ki jih zakon taksativno našteva, in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Med razloge za izredno odpoved zakon med drugim uvršča primere, ko delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja, ko delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ko delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti, idr.

Po drugi strani zakon med razloge za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca uvršča kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (krivdni razlog), ki obenem onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec pa mora pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve (subjektivni rok) in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve (objektivni rok) pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v enem letu od prejema pisnega opozorila, razen če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti drugače določeno, vendar ne dalj kot v dveh letih. Povedano drugače, delodajalec lahko delavcu pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga odpove šele v kolikor delavec po izdanem pisnem opozorilu vnovič krši svoje obveznosti iz delovnega razmerja.

Sodne prakse, ki bi odgovorila na vprašanje, katere sankcije se lahko zakonito posluži delodajalec v primeru delavčevega neupravičenega izostanka z dela zaradi odrejene karantene, zaenkrat ni, pravni občutek pa pravi, da pogoji za ukrep, kot je izredna odpoved, kljub morebitni daljši neupravičeni odsotnosti zaradi odrejene karantene, niso izpolnjeni. Delodajalcu je tako na voljo pisno opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, delavcu pa lahko v primeru, da delavčev neupravičen izostanek predstavlja vnovično kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in so izpolnjeni ostali zakonski pogoji, tudi redno odpove iz krivdnega razloga. pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Pri tem pa gre nujno izpostaviti, da je treba vsak primer obravnavati in vrednotiti individualno, upoštevaje vse relevantne okoliščine, ter da navedeno ne predstavlja nujno (edine) zakonite rešitve tudi v drugih – morda zgolj na prvi pogled – sorodnih primerih.

Sklepne ugotovitve

Iz dneva v dan spreminjajoča se situacija epidemije novega koronavirusa od oblasti terja, da ustrezno prilagaja ukrepe za njegovo zajezitev. Z novim Odlokom je vlada spremenila pravila odrejanja karantene ob vstopu v Slovenijo na podlagi priporočila Evropske komisije. Glede na to, ali posameznik vstopa v Slovenijo iz države, ki se nahaja bodisi na rdečem, oranžnem ali zelenem seznamu, pri čemer je v določenih primerih relevantno, ali je država članica EU oziroma schengenskega območja, Odlok ureja primere, v katerih se osebi odredi desetdnevna karantena, in primere, ko ta ni potrebna.

Odrejena karantena za posameznika lahko pomeni, da v tem času ne more opravljati dela skladno s svojo pogodbo o zaposlitvi. Za primere, ko mu ni mogoče očitati, da se je zavestno odpravil v državo, ki se nahaja na seznamu, ki ob povratku v Slovenijo predvideva karanteno (prvi odstavek 15. člena ZIUPDV), oziroma v določenih (p)osebnih okoliščinah (peti odstavek 15. člena ZIUPDV), ZIUPDV predvideva pravico do nadomestila plače v obdobju odrejene karantene.

Po drugi strani pa primeri, ko delavec zavestno odpotuje v državo, ki se nahaja na seznamu, ki ob vstopu v Slovenijo predvideva karanteno, in ob povratku v posledici odrejene karantene neupravičeno izostane z dela, predstavljajo kršitve obveznosti iz delovnega razmerja in se delodajalec lahko posluži sankcij, ki jih predvideva Zakon o delovnih razmerjih.