Sprememba cene pri gradbeni pogodbi zaradi rasti cen na trgu

Tveganja, povezana s ceno, določeno v gradbeni pogodbi

Pravila, ki so se v poslovni praksi izoblikovala v zvezi s ceno v gradbeni pogodbi, urejajo dva sklopa tveganj, katerih končne posledice se v sferi naročnika kažejo v višini skupnih stroškov investicije, v sferi izvajalca pa v višini dobička oziroma izgube, ki jo doseže iz posla na podlagi posamezne gradbene pogodbe. Prvi sklop tveganj predstavlja obseg del, ki jih bo izvajalec dolžan opraviti za pogodbeno ceno. Pogodbene stranke rizike, povezane s tem, uravnavajo z določbami o oblikovanju cene (t.i. klavzule o določitvi cene). Klavzule se med seboj razlikujejo po tem, kako na pogodbeno ceno vplivajo vrste del, ki jih je bilo dejansko treba opraviti, in dejanski obseg teh del, v primerjavi s tistimi vrstami in obsegom del, ki sta jih stranki ob sklenitvi gradbene pogodbe predvideli. Z izbiro ustrezne klavzule o določitvi cene se pogodbeni stranki torej dogovorita o razmejitvi tveganj, ki se uresničijo, če se med gradnjo izkaže, da je za izvedbo pogodbenih del treba opraviti dela v drugačnem obsegu (po vrsti oziroma količini) od tistega, ki sta ga stranki predvideli ob sklenitvi pogodbe.

Drug sklop tveganj, ki vplivajo na spremembo pogodbene cene oziroma vrednosti izvedenih del, pa je zvišanje cen elementov, na podlagi katerih je bila določena pogodbena cena, torej zvišanje stroškov materiala in delovne sile.

Sprememba cene

655. člen OZ določa, da lahko izvajalec, ki je v pogodbenem roku izpolnil svojo obveznost, zahteva zvišanje cene za dela, če so se v času od sklenitve pogodbe do njene izpolnitve zvišale cene za elemente, na podlagi katerih je bila določena, tako da bi morala biti ta cena višja več kot za dva odstotka, pod pogojem, da glede spremembe cene v gradbeni pogodbi ni določeno kaj drugega. Izvajalec lahko zahteva le razliko v ceni del, ki presega dva odstotka.

Izvajalec je torej upravičen zahtevati zvišanje pogodbene cene (plačilo razlike v ceni), če so se cene za elemente, na podlagi katerih je bila določena pogodbena cena, spremenile za več kot dva odstotka, pri čemer izvajalca bremeni tveganje podražitve elementov do višine dveh odstotkov. Ta pravica ima značilnost enostranskega oblikovalnega upravičenja, kar pomeni, da jo izvajalec uresniči z enostransko izjavo volje, tj. z zahtevkom za zvišanje pogodbene cene, ki ga naslovi na naročnika, pri čemer naročnikovo soglasje ni potrebno, niti ni potrebno spremeniti pogodbe s sklepanjem dodatkov oziroma aneksov. V zvezi s tem je pomembno izpostaviti, da izvajalec nima pravice do razlike v ceni, če bi te razlike ob sklenitvi pogodbe lahko predvidel in jih upošteval.

Odpoved sklicevanju na spremenjene okoliščine

Opozoriti gre na dejstvo, da je povzeta ureditev spremembe cene dispozitivne narave in se pogodbeni stranki v gradbeni pogodbi lahko dogovorita tudi drugače. Stranki se tako lahko npr. v nasprotju z določbo OZ, da lahko izvajalec zahteva le razliko v ceni del, ki presega dva odstotka, dogovorita, da ima pravico do celotne razlike v ceni, po drugi strani pa se lahko sporazumeta, da se pogodbena cena določi le glede na cene elementov pogodbenih del, ki veljajo v določenem časovnem trenutku, in se že s samo pogodbo vnaprej odpovesta sklicevanju na določene spremenjene okoliščine. Pravna podlaga za vnaprejšnjo odpoved sklicevanju na spremenjene okoliščine je v 115. členu OZ, ki je pravno relevanten tudi v primeru gradbenih pogodb. Pri presoji pravice izvajalca do razlike v ceni je namreč treba upoštevati tudi splošne določbe OZ, ki v poglavju o gradbeni pogodbi niso posebej drugače urejena.

Navedeno pomeni, da se stranki gradbene pogodbe lahko vnaprej odpovesta sklicevanju na določene spremenjene okoliščine, vendar zgolj v primeru, če takšna odpoved ni v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, poleg tega pa se lahko odpovesta samo okoliščinam, ki jih konkretizirata (nikoli pa se ne moreta vnaprej splošno odreči sklicevanju na katerekoli spremenjene okoliščine). V tovrstnih primerih izvajalec torej nima pravice do razlike v ceni.

Določilo o nespremenljivosti cen

Primere, ko gradbena pogodba vsebuje izrecno določilo o nespremenljivosti cen kljub zvišanju cen za elemente, na podlagi katerih je bila cena določena, ureja 656. člen OZ: »Če je bilo dogovorjeno, da se cena za dela ne bo spremenila, ko bi se po sklenitvi pogodbe zvišale cene za elemente, na podlagi katerih je bila določena, lahko izvajalec kljub takemu pogodbenemu določilu zahteva spremembo, če so se cene za elemente toliko zvišale, da bi morala biti cena za dela več kot za deset odstotkov višja. Vendar lahko v tem primeru izvajalec zahteva samo razliko v ceni, ki presega deset odstotkov, razen če so se cene za elemente zvišale potem, ko je prišel v zamudo.« Kljub pogodbenemu določilu, da se cena za dela ne bo spremenila, tudi če bi se po sklenitvi pogodbe zvišale cene za elemente, na podlagi katerih je bila določena, lahko izvajalec torej zahteva spremembo cene, če so se cene elementov zvišale za toliko, da bi morala biti pogodbena cena za več kot za deset odstotkov višja.

V pravni teoriji je sporno, ali je določilo o klavzuli o nespremenljivosti cene kogentne ali dispozitivne narave. Če je določba 656. člena OZ dispozitivne narave, to pomeni, da jo lahko stranki iz pogodbe izključita, zaradi česar izvajalec nikoli ne bi smel zahtevati spremembe pogodbene cene, tudi če se cene za elemente zvišajo za več kot deset odstotkov. Večina meni, da ima določba 656. člena OZ naravo prisilnega (kogentnega) predpisa, zato stranki s pogodbo ne moreta izključiti pravice izvajalca, da zahteva zvišanje cene, če se je cena elementov spremenila za več kot deset odstotkov.[1]

Zgoraj omenjena odpoved sklicevanju na določene (konkretizirane) spremenjene okoliščine, ki je omejena z načelom vestnosti in poštenja, je torej povezana z določbo 656. člena OZ, ki omejuje skrajno mejo tveganja, da pogodbena cena ne bo odražala zvišanja stroškov v zvezi z izvedbo del. Citirana določba 656. člena OZ vsebuje vgrajena pravila, ki preprečujejo, da bi se pogodbeni stranki vnaprej odrekli vplivu spremenjenih okoliščin na zvišanje cene.[2] Povedano drugače, četudi sta se stranki v gradbeni pogodbi dogovorili, da se pogodbena cena ne bo spremenila zaradi spremembe cen elementov, na podlagi katerih je bila določena, je izvajalec upravičen zahtevati spremembo cene, če so se cene elementov zvišale za toliko, da bi morala biti pogodbena cena za več kot 10 odstotkov višja. Nepravično in v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja bi bilo, če izvajalec tudi ob povišanju cen, ki presega 10 odstotkov pogodbene cene, ne bi bil upravičen do povečanja cene.

Čeprav se večinsko stališče nagiba k odgovoru, da je 656. člen OZ kogentne narave, obstajajo tudi drugačna stališča. Prof. Stojan Cigoj je mnenja, da ni utemeljenih razlogov, da se pogodbenika ne bi mogla dogovoriti o nespreminjanju cene tudi pri povišanju nad 10 odstotki. V takšnem primeru morata pogodbenika konkretno opredeliti, kakšne spremembe cene sta imela v mislih, in se na primer dogovoriti o odstotku, do katerega sprememba ne pride v poštev, oziroma o tem, da ostane določitev o ceni v veljavi tudi v primeru katastrofalnega padca cen ali skoraj popolnega razvrednotenja valute.

Kako se zavarovati pred spremembo pogodbeno dogovorjene cene?

Odgovor na vprašanje, ali bo finančne posledice podražitev gradbenih materialov oziroma delovne sile trpel izvajalec ali naročnik del, je odvisen predvsem od obstoječih klavzul posamezne gradbene pogodbe, s katerimi lahko stranki na različne načine porazdelita tveganja. Stranki se lahko sporazumeta, da se pogodbena cena določi le glede na cene elementov pogodbenih del, ki veljajo v določenem časovnem trenutku, in se že s samo pogodbo vnaprej odpovesta sklicevanju na določene spremenjene okoliščine, pri čemer je pomembno ali sta konkretno opredelili, sklicevanju na katere spremenjene okoliščine se odpovedujeta, ali sta stranki v trenutku sklenitve pogodbe spremembe pričakovali (oziroma bi jih morali in mogli pričakovati) in ali sta morda predvidena tveganja spremembe cen že všteli kot del pogodbene cene (izvajalec torej nima pravice do razlike v ceni, če bi te razlike ob sklenitvi pogodbe že lahko predvidel in upošteval ali če jih je že upošteval v ponujeni ceni).

Bolj kot so pogodbene klavzule jasne, konkretne in določne, lažje je predvideti pravne posledice v primerih nenadne rasti cen elementov, na podlagi katerih je bila določena pogodbena cena, zato gre temu vprašanju ob sklepanju gradbenih pogodb posvetiti zadostno mero preudarnosti in skrbnosti. 

– – – – – 

[1] S pravnim mnenjem leta 1986 je bilo sprejeto stališče, da je določba 656. člena OZ kogentne narave, in je torej pogodbenika ne moreta urejati avtonomno (Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Stališča in pravna mnenja, Jugoslovanska gospodarska koordinacija, 3. do 5. junij 1986: “Določbe 637. člena ZOR so prisilne narave, zato pogodbene stranke njihove uporabe ne morejo izključiti (10. člen ZOR/sedaj 3. člen OZ).” Op.: 637. člen ZOR je enak današnjemu 656. členu OZ.

[2] Prim. sodbo VSRS III Ips 224/2008 z dne 15. 11. 2011, tč. 11.